Razvite države, vključno s Slovenijo, se srečujejo z izzivi staranja prebivalstva, ki se med ostalim odraža v zmanjševanju števila delovno aktivnih prebivalcev in pritiskih na pokojninsko blagajno. Razlogi so različni: neugodni demografski trendi, zgodnje upokojevanje, gospodarska kriza in…
Prebivalstvo celotne Evropske unije se stara. Neugodni demografski trendi (nižanje števila rojstev in daljša življenjska doba) zvišujejo delež starejšega prebivalstva. Prebivalci, ki so danes stari nad 64 let, predstavljajo več kot šestino vsega prebivalstva Slovenije, v prihodnjih petih desetletjih pa se bo ta delež povečal na tretjino (SURS, 2013). To povzroča zmanjševanje števila delovno aktivnih prebivalcev, še posebej v starosti 55-64 let, in pritisk na pokojninsko blagajno (razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci je leta 2013 znašalo 1,38:1). Pri tem vprašanje zaposlovanja ni vezano le na starejše – razmere na trgu dela, za katere je značilna nizka delovna aktivnost mladih in porast prekernih oblik zaposlitve, zahtevajo celovito obravnavo. To je posledica gospodarske krize, neustreznih študijskih programov, nestimulativnega delovnega okolja, ukrepov na trgu dela in tudi neustreznega spodbujanja konkurenčnosti podjetij in države kot celote. Tudi področje pokojninskega sistema zahteva odgovore na številna vprašanja, povezana z vzdržnostjo pokojninskega sistema – kakšna je primerna upokojitvena starost, primerna višina pokojnine, vzdržnost sistema, kateri so ustrezni ukrepi za zagotavljanje vzdržnosti (dvig starosti ob upokojitvi, znižanje pokojnine, dvig prispevkov za socialno varnost …).
V okviru delovnega sklopa bomo v sodelovanju z deležniki pripravili strokovne podlage za oblikovanje ukrepov in priporočil za reforme na področju trga dela in pokojninskega sistema, ki bi spodbudile podaljšano zaposlovanje in odloženo upokojevanje. Predlogi in priporočila bodo temeljila na pregledu literature, analizi stanja in ocenah gibanj v naslednjih desetletjih ter na analizi domačih ter tujih dobrih praks.
Zaključni dokumenti delovnega paketa Podaljšano zaposlovanje in odloženo upokojevanje
Prebivalstvo se stara zato potrebujemo ustrezen in pravočasen odziv
- Zakaj je pomembno, da danes, kljub mladosti, o upokojevanju razmišljajo mladi?
- Kaj nas čaka, če se na demografske napovedi staranja prebivalstva ne bomo ustrezno in pravočasno odzvali?
- S katerimi ukrepi lahko izboljšamo zaposljivost starejših ter podpremo njihovo participacijo na trgu dela in s tem odlaganje odločitev za upokojitev?
O pokojninskem sistemu
Osnovne ugotovitve: Obstoječi pokojninski sistem dolgoročno ni vzdržen, zato je nujna nova reforma, ki mora hkrati zagotavljati:
- Primerno višino pokojnin
- Solidarnost
- Izvedljivost v praksi (ustrezno prilagajanje trga dela za omogočanje večje zaposljivosti in ohranjanje zaposlenosti starejših)
Preberite si več o Veljavnem pokojninskem sistemu ter stopnji zaposlenonsti starejših.
Demografske projekcije
Osnovne ugotovitve: Za Slovenijo velja, da se prebivalstvo hitro stara, povečuje se delež prebivalstva starejšega od 65 let in zmanjšuje se delež prebivalstva v aktivni dobi. Na to vplivajo tudi demografski dejavniki, kot so:
- Umrljivost
- Rodnost
- Migracije
- Gibanje števila prebivalstva
Osnovne ugotovitve o trgu dela v Sloveniji, s poudarkom na starejših zaposlenih
Za Slovenijo sta značilna pozen vstop na trg dela in hiter izstop z njega, kar je razvidno iz spodnje tabele.
Tabela 1: Stopnja delovne aktivnosti med prebivalci v starosti 55–64 let, EU-27, 2012
Aktivnosti na področju trga dela in upokojevanja
V zadnjih mesecih smo nadaljevali z analizo in evalvacijo trenutnih razmer in projekcij na trgu dela, kakor tudi z razvojem, nadgradnjo in predlogom institucionalizacije metodološkega pristopa in orodij na področju pokojninskega sistema v Sloveniji. Z European Centre for Social Welfare Policy and Research iz Dunaja smo podpisali pogodbo, v okviru katere bo center pomagal pripraviti nabor ukrepov, s katerimi bi spodbudili podaljšano zaposlovanje v Sloveniji.