- Zakaj je pomembno, da danes, kljub mladosti, o upokojevanju razmišljajo mladi?
- Kaj nas čaka, če se na demografske napovedi staranja prebivalstva ne bomo ustrezno in pravočasno odzvali?
- S katerimi ukrepi lahko izboljšamo zaposljivost starejših ter podpremo njihovo participacijo na trgu dela in s tem odlaganje odločitev za upokojitev?
1. Demografske napovedi za Slovenijo so precej nazorne in zaskrbljujoče. Zakaj je pomembno, da danes, kljub mladosti, o upokojevanju razmišljajo mladi?
Staranje prebivalstva med ostalim vpliva tudi na vzdržnost pokojninskega sistema – nujno je torej pravočasno ukrepanje s pripravo ustrezne reforme sistema, ki bo zagotavljala dolgoročno vzdržnost. Že danes se torej moramo pripravljati na prilagoditve sistema z vključevanjem vseh in v argumentiranem dialogu doseči kompromis glede potrebnih sprememb. Pri tem pa se moramo vsi skupaj zavedati, da se pogovarjamo o ključnih spremembah, ki bodo vplivale predvsem na položaj mladih – gre torej za prihodnost mladih in prav ter tudi nujno je, da o svoji lastni prihodnosti sami soodločajo! Mladi bi morali začeti tudi z dodatnim varčevanjem, saj se pričakovana življenjska doba ljudi podaljšuje, povečuje se tudi število upokojencev, kar vpliva na višino prejetih pokojnin. Dodatno pokojninsko zavarovanje tako predstavlja dopolnitev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri tem, se zavedamo, da trenutne gospodarske razmere (pomanjkanje delovnih mest, prekarno delo, pesimizem) niso naklonjene dodatnemu varčevanju mladih.
2. Kaj nas čaka, če se na demografske napovedi staranja prebivalstva ne bomo ustrezno in pravočasno odzvali?
Posledice staranje prebivalstva so številne. Lahko jih razdelimo vsaj na demografske, socialne, psihološke, kulturne, institucionalne, politične in ostale. Naraščanje deleža prebivalstva, starega 65 let in več, pomembno vpliva na povečanje potreb in izdatkov za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in za druge, s staranjem povezane izdatke. Torej so potrebne spremembe tudi na področju socialnega varstva, stanovanjske politike, zaposlovanja, urbanistične politike, izobraževalne politike. Postopen proces staranja prebivalstva močno vpliva na odnose med generacijami (starejši -mladi, starejši – srednja generacija (30-55), mladi – srednja generacija (30-55). Zato je potrebno odgovore na vprašanja družbe poiskati vse generacije skupaj (dialog in medsebojno sodelovanje), in vprašanje staranja prebivalstva je eno od temeljnih družbenih vprašanj.
Če se na demografske napovedi staranja prebivalstva ne bomo ustrezno in pravočasno odzvali, bo to vplivalo na povečan primanjkljaj v pokojninski in zdravstveni blagajni, na težave s financiranjem in izvajanjem dolgotrajne oskrbe, na slabše zdravstveno stanje prebivalstva, na slabe odnose med posameznimi generacijami. Staranje prebivalstva bo imelo tudi velik vpliv na slovensko gospodarstvo, saj staranje delovne sile pred podjetja in vse socialne partnerje postavlja številne izzive prilagoditve (starajoča delovna sila, pomanjkanje delovne sile, novi načini poslovanja, novi trgi).
Dejstvo pa je, da bi poviševanje primanjkljaja v pokojninski blagajni vlado prisililo k ukrepanju – hitremu sprejetju nujnih ukrepov na področju pokojninskega sistema brez ustreznih prehodnih obdobij. Do reforme pokojninskega sistema bo torej v vsakem primeru moralo priti. Zavedanje nujnosti bo vsekakor imelo za posledico pravočasen odziv, ki bo omogočil pripravo potrebnih strokovnih podlag in vključitev vseh deležnikov pri iskanju konsenza glede ustreznih ukrepov.
In ne nazadnje, posledice staranje prebivalstva terjajo tudi usklajene in istočasne aktivnosti na številnih področjih saj bomo le tako lahko učinkovito odgovarjali na številne izzive, ki nam jih prinaša proces staranja prebivalstva.
3. S katerimi ukrepi lahko izboljšamo zaposljivost starejših ter podpremo njihovo participacijo na trgu dela in s tem odlaganje odločitev za upokojitev?
Ukrepe lahko razdelimo na ukrepe odloženega upokojevanja in na ukrepe podaljšanega zaposlovanja.
Pri ukrepih odloženega upokojevanja prevladujejo bonusi za odloženo upokojevanje, možnosti predčasnega delnega upokojevanja (zaradi podaljševanja starosti, oskrbe staršev,…), ukrepi pokojninskega sistema, kot so dvig starosti ob upokojitvi, indeksacija z inflacijo, upoštevanje celotne pokojninske dobe za izračun pokojninske dobe.
Pri ukrepi podaljšanega zaposlovanja pa izkušnje razvitih držav kažejo, da je potrebe predvsem celovit pristop. To vključuje pripravo ustreznih strategij in akcijskih načrtov na nacionalni, regionalni, sektorski ravni in na ravni podjetja (celovito upravljanje s starostjo v podjetjih oz »age managament«). Med ukrepi prevladujejo naslednji: programi vseživljenjskega učenja, izobraževanja, usposabljanja in razvoja veščin; politike in ukrepi, ki spodbujajo zdrave deloven pogoje in zdravje zaposlenih (promocija zdravja, ergonomija); spodbude delodajalcem za zaposlovanje in podaljšano zaposlovanje starejših delavcev (subvencije); ukrepi za prenos znanja in izkušenj; ukrepi proti diskriminaciji starejših; usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.
Odgovarjal je dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja.