Za Slovenijo sta značilna pozen vstop na trg dela in hiter izstop z njega, kar je razvidno iz spodnje tabele.
Tabela 1: Stopnja delovne aktivnosti med prebivalci v starosti 55–64 let, EU-27, 2012
Stopnja delovne aktivnosti v EU-28 za osebe, stare od 15 do 64 let, je bila po anketi o delovni sili v EU leta 2013 64,1 %. Stopnja delovne aktivnosti v EU-28 je bila najvišja leta 2008 (65,7 %) in se je nato v naslednjih letih znižala na 64,0 % leta 2010 ter je kasneje začela rasti do 64,1 % leta 2013. Torej smo v zadnjih letih priča le zelo skromnemu pozitivnemu trendu na trgu dela. Med državami članicami EU je bila leta 2013 stopnja delovne aktivnosti najvišja v Avstriji, na Danskem, v Nemčiji in na Nizozemskem (od 72 do 74,4 %) ter najnižja na Hrvaškem (49,2) in v Grčiji (49,3 %). Medtem ko je bila le-ta v Sloveniji v zadnjih letih nad povprečjem EU-28, pa je leta 2013 znašala 63,3 %, kar je rahlo pod povprečjem EU-28. Slovenija spada v skupino držav, ki so najbolj prizadete z ekonomsko in finančno krizo v obdobju 2008-2013. V tem obdobju so se v EU-28 poslabšale predvsem zaposlitvene možnosti moških, kar je v veliki meri povezano z zmanjšanjem obsega v dejavnostih, ki pretežno zaposlujejo moške z nižjo izobrazbo (npr. gradbeništvo).
Stopnja delovne aktivnosti pri starejših delavcih (starih od 55 do 64 let) se je kljub finančni in gospodarski krizi zelo hitro višala (podobno kot pri ženskah). Ta stopnja je v EU-28 leta 2013 dosegla 50,1 %, pri čemer se je višala vsako leto od leta 2002 (začetek časovne vrste za EU-28). Leta 2013 se je stopnja delovne aktivnosti pri starejših delavcih v desetih državah članicah EU-28 gibala od 50 % do 63 %, daleč najvišja je bila na Švedskem (73,6 %), medtem ko je bila v Sloveniji 33,5 %, kar je najnižja med vsemi članicami EU in zahteva ustrezno ukrepanje.
Slika 1: Stopnje delovne aktivnosti v državah EU-28 leta 2013 glede na starostno skupino
Vir: Eurostat.
Kriza in problemi slovenskega gospodarstva so se v zadnjih letih odrazili v slabšanju stanja na trgu dela. Izguba in pomanjkanje novih delovnih mest ter s tem zniževanje zaposlenosti je povzročilo močan porast brezposelnosti. Povečal se je delež brezposelnih moških, brezposelnih mladih, iskalcev prve zaposlitve in dolgotrajno brezposelnih, kjer se trajanje brezposelnosti podaljšuje s starostjo brezposelnih. Starejši in manj izobraženi so na trgu dela vse manj konkurenčni.