Nastavitve zasebnosti

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.

Funkcionalni piškotki

Nam dovolite, da vam na spletnem mestu pokažemo vsebine iz drugih virov in si zapomnimo vašo izbiro glede jezika?

Dovolim
Ne dovolim

Statistični piškotki

Nam dovolite, da zbiramo anonimizirane podatke o ogledu naših vsebin? Izboljšali bomo vašo uporabniško izkušnjo.

Dovolim
Ne dovolim

Segmentacijski piškotki

Nam dovolite, da beležimo vaše aktivnosti na tej strani? Tako bomo spoznali vaše interese in vam ponudili tiste zanimivosti in vsebine o slovenskem turizmu, ki vas najbolj zanimajo.

Dovolim
Ne dovolim

Oglaševalski piškotki

Nam dovolite, da vam občasno ponudimo oglasne vsebine na drugih spletnih straneh, ki se najbolje ujemajo z vašimi interesi?

Dovolim
Ne dovolim

Dovoljujem, da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) uporablja piškotke, ki omogočajo prikaz vsebin (npr.: video posnetkov, slik) iz drugih spletnih virov (YouTube, Instagram …). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana
tel: +386 1 2441 440
e-pošta: aha.si@nijz.si

Dovoljujem, da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) beleži in hrani anonimizirane podatke o moji aktivnosti na www.staranje.si, ki jih NIJZ uporablja za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje obiskovalcev portala v prihodnje. Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.

Upravljalec osebnih podatkov:
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana
tel: +386 1 2441 440
e-pošta: aha.si@nijz.si

Dovoljujem, da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom posredovanja čimbolj kakovostne in zame zanimive vsebine (profiliranje). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki.
Ker se Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) trudi pošiljati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo vsebino, bi želela meriti odzive na poslana obvestila. Za boljša in bolj usmerjena obvestila ter prilagajanje nadaljnjih sporočil osebne podatke avtomatsko obdela, analizira, profilira ter ocenjuje zainteresiranost uporabnikov za poslana obvestila.

Upravljalec osebnih podatkov:
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana
tel: +386 1 2441 440
e-pošta: aha.si@nijz.si

Dovoljujem, da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) beleži in hrani prikaze prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere sem že predhodno izkazal interes (remarketing). Potrjujem tudi, da sem seznanjen s svojimi pravicami v zvezi s posredovanimi osebnimi podatki. Ker se Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) trudi prikazovati čimbolj kakovostno in za prejemnike zanimivo oglasno vsebino, bi vas z oglasi želela ponovno obveščati o tematikah, za katere ste že predhodno izkazali interes. Te nastavitve veljajo za oglase, ki jih pokažemo preko storitev podjetja Facebook, vključno z Facebookom in Instagramom, pa tudi preko spletnih aplikacij. V kolikor se ne strinjate z beleženjen in hrambo prikazov prejetih obvestil in klike na povezave v prejetih sporočilih z namenom prikazovanja oglasne vsebine o tematikah, za katere ste že predhodno izkazal interes (remarketing), bo vseeno prikazano enako število oglasov, vendar pa za vas morda ne bodo tako zanimivi.

Upravljalec osebnih podatkov:
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana
tel: +386 1 2441 440
e-pošta: aha.si@nijz.si

Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji

S hitro starajočim se prebivalstvom
so povezani številni družbeni in politični izzivi.

Aktivno in zdravo staranje

Aktivno staranje je proces optimalnega uresničevanja danih možnosti posameznikovega zdravja, udeležbe in sodelovanja v družbi ter varnosti z namenom spodbuditi kvaliteto njegovega življenja v starosti.

Beseda »aktiven« se ne nanaša le na zmožnost udeležbe na trgu delovne sile ali na fizično aktivnost, temveč tudi na trajno udeležbo v socialnem, gospodarskem, kulturnem, duhovnem in civilnem življenju. Starejši lahko še vedno aktivno doprinesejo svojim družinam, prijateljem, skupnosti in narodu.

Aktivno staranje se nanaša tako na posameznike kot na prebivalstvo in na skupino ter omogoča ljudem, da uresničijo svoje možnosti za dobro počutje, da se udeležujejo družbenih aktivnosti v skladu s svojimi potrebami, željami, zmožnostmi. Ključni cilj posameznikov je ohranjanje avtonomije in neodvisnosti v starosti.

Na področju aktivnega in zdravega staranja bodo obravnavana naslednja področja:

  • predupokojitvena priprava na starost,
  • preventiva padcev med starejšimi,
  • opolnomočenje starejših,
  • seznanjanje starejših z možnostmi in uporabo internetnega povezovanja.

Prvi dve področji sta za projekt ključni, ostali dve ju smiselno dopolnjujeta.

Pomembno je, da ustvarimo pogoje za uspešen prehod v pokoj in prilagoditev življenja

Predupokojitvene aktivnosti so tiste, s katerimi delavec (tudi nezaposleni) pridobi ustrezna znanja za planiranje tretje življenjske kariere, obenem pa je potrebno na družbeni ravni ustvarjati pogoje za izvajanje predupokojitvenih aktivnosti in tudi pogoje za uspešen prehod v pokoj in prilagoditev življenja. Odogvorili smo na nekaj ključnih prašanj o predupokojitvenih aktivnostih, o ustreznih pristopih ter o temeljih za oblikovanje strategije.

Preventiva padcev – delavnica na 3. strokovnem srečanju

Na tretjem mednarodnem strokovnem srečanju projekta AHA.SI, 17. in 18. junija 2015, smo poleg predstavitve dobrih praks v ospredje postavili izmenjavo mnenj deležnikov, ki je potekalo tudi v delovnih skupinah po posameznih vsebinskih sklopih.

Predstavitvi z delavnice o preventivi padcev najdete med spodnjimi dokumenti.

Predupokojitvena priprava na starost – delavnica na 3. strokovnem srečanju

Na tretjem mednarodnem strokovnem srečanju projekta AHA.SI, 17. in 18. junija 2015, smo poleg predstavitve dobrih praks v ospredje postavili izmenjavo mnenj deležnikov, ki je potekalo tudi v delovnih skupinah po posameznih vsebinskih sklopih.

Predstavitve z delavnice o predupokoitvenih pripravih na starost in gradivo o predupokojitvenih izobraževanjih najdete med spodnjimi dokumenti.

Mednarodni delovni posvet o naložbah na področju sociale in zdravja v Sloveniji

Vlaganje v socialo in zdravje danes pomeni ekonomsko učinkovitejšo družbo v prihodnje.

Brdo pri Kranju, 14. februar 2014 – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS (MDDSZ), Ministrstvo za zdravje RS (MZ) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) so organizirali mednarodni delovni posvet o naložbah na področju sociale in zdravja v Sloveniji. Poleg številnih domačih strokovnjakov so se posveta udeležili tudi predstavniki Evropske komisije,  Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in EuroHealthNet.

Pomen celovite preventive padcev

V javnem zdravstvu je preventiva lahko izolirana in ciljana, kakršno je npr. cepljenje proti posamezni nalezljivi bolezni, kjer z enkratnim dejanjem dosežemo cilj, ali pa je celovita, kar pomeni, da je trajna in povezuje več aktivnosti na različnih področjih. Padci so posledica in kazalnik številnih bolezni, stanj ali okoliščin in jih zato preventivno ni mogoče obravnavati samo z enim ukrepom ali le na enem nivoju.

Oblikovanje učinkovitih in izvedljivih preventivnih strateških izhodišč

Na srečanjih z različnimi deležniki se je izkazalo, da je med njimi veliko pripravljenosti, potencialov in izkušenj, ki jih je ob dobrem sodelovanju kljub nekaterim razlikam mogoče povezati v učinkovit preventivni sistem. Razlike so predvsem v razumevanju padcev kot sistemskega javno-zdravstvenega pojava. S stališča posameznih področij oziroma aktivnosti jih je mogoče obravnavati tudi kot samostojen problem, kar je lahko eden od vzrokov, da so bogate izkušnje deležnikov premalo povezane.

Evropsko srečanje o preventivi padcev med starejšimi

Padci med starejšimi so v Evropi in po svetu pomemben zdravstveni izziv. So glavni vzrok poškodb, povezani so z velikimi stroški, smrtnostjo in invalidnostjo. So nadloga starosti, starejših in njihovih najbližjih. Z naraščajočo dolgoživostjo postajajo vse bolj pomembno strokovno, raziskovalno, politično in poslovno področje.

Od 23. do 25. marca je zato v Stuttgartu potekalo srečanje na temo preventive padcev. Odvijalo se v okviru enega najpomembnejših evropskih projektov, ki je namenjen tej tematiki. Projekt “The Prevention of Falls Network for Dissemination” (ProFouND), povezuje 21 partnerjev iz 12 držav in pridružene člane iz 10 držav. Srečanje je dopolnjeval dvodnevni festival, na katerem so bili predstavljeni različni vadbeni in tehnološki dosežki.

AHA.SI predstavljen na motivacijskih dnevih Kluba tajnic Severne Primorske

Od 31. januarja do 1. februarja 2015 so v organizaciji Kluba tajnic Severne Primorske,  v Goriških Brdih, potekali 12. motivacijski dnevi (MOD) Zveze tajnic Slovenije. Na srečanju je bil predstavljen projekt AHA.SI, in sicer predupokojitvene aktivnosti v Sloveniji in preliminarni rezultate ankete Aktivno in zdravo staranje DM. Udeleženke srečanja so izrazile podporo in pripravljenost sodelovanja pri projektu AHA.SI, saj se zavedajo pomena predupokojitvenih aktivnosti.

Predstavitev najdete v priponki.

Preventiva padcev

Poškodbe so v Sloveniji na tretjem mestu po vzroku smrti, zato je njihovo družbeno in ekonomsko breme izjemno veliko. Če je bila zaradi prezgodnje umrljivosti še pred časom velika pozornost usmerjena predvsem otrokom in mlajšim odraslim, postajajo v zadnjem času vedno večji javnozdravstveni  izziv tudi poškodbe starejših. Standardizirane stopnje umrljivosti so v Sloveniji kljub znatnemu padcu v zadnjem desetletju (na 100.000 prebivalcev s 70,1 v letu 2001 na 56,3 v letu 2010), še vedno znatno višje od povprečja EU-27, ki je 36,5 v letu 2010. Vodilni vzroki smrti zaradi poškodb so padci, samomori in prometne nesreče.

Predupokojitvena priprava na starost

Predupokojitvena priprava na starost vsebinsko osmišlja podaljševanje aktivnega in zdravega življenja z namenom, da bi se kolikor mogoče dolgo ohranjalo tudi po zaključenem zaposlitvenem obdobju. Po upokojitvi ostajajo znanje in izkušnje starejših neizrabljeni družbeni kapital, obstoječa zakonodaja ga prej onemogoča kot spodbuja.