Na srečanjih z različnimi deležniki se je izkazalo, da je med njimi veliko pripravljenosti, potencialov in izkušenj, ki jih je ob dobrem sodelovanju kljub nekaterim razlikam mogoče povezati v učinkovit preventivni sistem. Razlike so predvsem v razumevanju padcev kot sistemskega javno-zdravstvenega pojava. S stališča posameznih področij oziroma aktivnosti jih je mogoče obravnavati tudi kot samostojen problem, kar je lahko eden od vzrokov, da so bogate izkušnje deležnikov premalo povezane.
Zbiranje celovitih podatkov o padcih – poznavanje okoliščin
Podatki o padcih in poškodbah med starejšimi, s katerimi razpolagamo, izpolnjujejo zahteve Mednarodne klasifikacije bolezni, kar za celovito preventivo ni dovolj. Premalo vemo o okoliščinah, pod katerimi je do padcev prišlo, uri, prostoru, opravilu, obutvi, številu predpisanih zdravil in še česa, kar potrebujemo za razumevanje narave in sporočilnosti padcev med starejšimi in oblikovanje ciljanih preventivnih ukrepov. Popolne podatke o padcih je mogoče pridobiti le v urejenih okoljih bolnišnic in domov za starejše občane. Zlasti zadnji predstavljajo pravi laboratorij za proučevanje padcev in iskanje načinov, kako jim na enak način slediti še v domačih in javnih okoljih. Pri tem je zaradi mednarodne primerljivosti treba zbirko podatkov prilagoditi tistim evropskim državam, ki so celovit način zbiranja podatkov o padcih oblikovale že pred nami. Novi Indeks aktivnega staranja sodi v okvir te usmeritve.
Skupine deležnikov, povezanih s padci med starejšimi
Preventivne usmeritve so z zmanjševanjem padcev v prvi vrsti namenjene starejšim. Hkrati pa vključujejo še vse, ki so s starejšimi in njihovimi padci neposredno ali posredno povezani. To so oskrbovalci, zaposleni v zdravstvu, domovi starejših občanov, lokalne skupnosti, nevladne organizacije, društva, politične inštitucije in vladne službe. Glede na razprave z deležniki smo oblikovali usmeritev za vključitev vsakega od njih v uresničevanje preventivnih aktivnosti.
Neformalni oskrbovalci
Poleg formalnih oskrbovalcev, ki oskrbo izvajajo v okvirih sistemskih rešitev, je položaj neformalnih oskrbovalcev, ki so najbolj številni, pri nas neurejen. Uredil naj bi ga Zakon o dolgotrajni oskrbi, za katerega sta odgovorna Vlada in Državni zbor. Večino neformalnih oskrbovalcev predstavljajo ženske, ki zaradi neurejenih razmer niso le samouki, ampak tudi žrtve naraščajoče dolgoživosti. V urejenih razmerah lahko predstavljajo velik potencial, ki ga je v domačih in lokalnih okoljih mogoče vključiti v širjenje zdravih navad in bolj natančno spremljanje padcev, tudi tistih, ki danes ostajajo neregistrirani. V okviru snovanja predlogov rešitev na področju preventive pacev bomo kot strateško usmeritev predlagali, katera znanja naj bi neformalni oskrbovalci pridobili na področju preventive padcev, kakor tudi izvajalce izobraževanj, ki so jih pri nas sposobni prevzeti.
Več o vsebinskih usmeritvah za obravnavo padcev med starejšimi v zdravstvu.