1. oktobra že 36. leto zapored obeležujemo mednarodni dan starejših, ki letos poteka pod geslom »Doba dolgoživosti: premislek o prilagoditvi sistemov na daljše življenje« (angl. The Age of Longevity: Rethinking Systems for Longer Lives). Letošnja tema opozarja, da daljše življenje ni le pomemben dosežek sodobne družbe, temveč prinaša tudi potrebo po prilagajanju okolij in sistemov, ki nas spremljajo skozi celotno življenjsko obdobje.
Staranje prebivalstva je eden ključnih družbenih in javnozdravstvenih izzivov današnjega časa. Tudi Slovenija sodi med države z dolgo pričakovano življenjsko dobo, vendar daljšemu življenju ne sledijo v enaki meri tudi leta zdravega življenja. Enakopravno vključevanje starejših ter upoštevanje njihovih potreb, znanj in izkušenj pri oblikovanju politik in ukrepov sta zato pomembna za trajnostni razvoj dolgožive družbe.
Ni pomembno le, koliko let živimo, temveč predvsem, kako jih živimo.
Dolgoživost odpira priložnost za daljše aktivno sodelovanje v družbi, hkrati pa zahteva premišljeno prilagajanje sistemov in okolij. Posledice staranja prebivalstva segajo na številna področja, zato so potrebni usklajeni odzivi zdravstvenega in socialnega varstva, trga dela, izobraževanja, bivalnega okolja ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja. Pri tem je pomembno zagotavljati pravičen dostop do zdravstvenega in socialnega varstva, ustvarjati vključujoče socialne in ekonomske priložnosti ter starejšim omogočiti aktivno sodelovanje v družbi brez diskriminacije.
Mednarodni dan starejših tako spodbuja ozaveščanje o staranju prebivalstva, krepitev medgeneracijske solidarnosti ter poziva tudi k odpravi starizma in zagotavljanju enakopravnosti za vse starostne skupine.
Z vidika javnega zdravja je zato v ospredju aktivno in zdravo staranje. To ne pomeni zgolj odsotnost bolezni, temveč ustvarjanje možnosti, da ljudje tudi v poznejših življenjskih obdobjih ohranjajo zdravje, samostojnost in neodvisnost ter ostajajo vključeni v socialno, kulturno in družbeno življenje. Doba dolgoživosti nas zato spodbuja k drugačnemu razumevanju starosti in staranja. Starejši niso zgolj prejemniki pomoči in storitev, temveč s svojim znanjem, izkušnjami in dejavnim sodelovanjem pomembno prispevajo k razvoju širše družbe. Pomembno je ustvariti okolja, v katerih imajo ljudje vseh starosti možnost za sodelovanje in so njihove potrebe ter izkušnje slišane. S tem sta tesno povezana tudi preprečevanje starizma ter krepitev medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti.
Cilj praznovanja mednarodnega dne starejših 2026:
- Ozaveščanje o spreminjajoči se demografski sliki in pravicah starejših z izpostavljanjem znatne rasti svetovnega prebivalstva, starega 60 let in več, zlasti v državah v razvoju.
- Spodbujanje vključujočih socialnih in ekonomskih priložnosti za starejše s predstavitvijo pobud, ki omogočajo njihovo polno sodelovanje v družbi .
- Spodbujanje razprav o človekovih pravicah starejših in odpravi diskriminacije z uporabo izkušenj iz različnih regij.
- Spodbujati sodelovanje med več deležniki za spodbujanje podpornega okolja za starejše, s poudarkom na vlogah družin, skupnosti in institucij.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) tudi letos ob mednarodnemu dnevu starejših že četrto leto zapored nadaljujemo vseslovensko akcijo Pokloni čas, polepšaj dan (PČPD), ki povezuje različne generacije, lokalne skupnosti in številne organizacije. Akcija poteka s poudarkom na povezanih generacijah brez starizma. Tovrstne aktivnosti kažejo, da lahko prav v lokalnih okoljih z medsektorskim in medgeneracijskim povezovanjem ustvarjamo pogoje za bolj vključujočo dolgoživo družbo.
Daljše življenje je priložnost, če ga spremljajo zdravje, dostojanstvo, samostojnost in vključenost. Mednarodni dan starejših je zato priložnost za razmislek, kako lahko kot posamezniki, skupnosti in družba prispevamo k okolju, v katerem dolgoživost pomeni kakovostnejše življenje za vse generacije.