V začetku marca je bilo organizirano srečanje nevladnih organizacij (NVO), na katerem smo želeli opredeliti njihovo vlogo na področju dolgotrajne oskrbe. Srečanja so se udeležili predstavniki Rdečega križa Slovenije, Slovenske Karitas, Slovenke filantropije, Spominčice, Gerontološkega društva, Zveze društev upokojencev Slovenije in Društva upokojencev Novo mesto. Srečanje je bilo namenjeno predvsem spoznavanju stališč NVO na področju njihovega vključevanja v sistem dolgotrajne oskrbe, kako zagotoviti ustrezne pogoje za delo na področju neformalne oskrbe, kateri ukrepi bi bili primerni za dodatno podporo njihovemu delu, kako zagotoviti ustrezno kakovost storitev idr.
Iz razprave, ki je sledila, so si bili sogovorniki enotni, da je treba jasno opredeliti vlogo nevladnih organizacij v sistemu in da se neformalna oskrba lahko dopolnjuje s formalno, ne more pa je nadomeščati. V zadnjih letih namreč opažajo eksternalizacijo storitev z države na NVO-je. Kot pozitivno izkušnjo izpostavljajo predvsem porast mrežnega sodelovanja, saj že danes dobro sodelujejo s patronažnimi službami, centri za socialno delo, domovi starejših občanov idr. Skupni interesi in načrti NVO-jev pa bi lahko njihovo efektivnost še izboljšali. Seveda pa je pri tem nujna podpora s strani pristojnih institucij.
Dejstvo je, da nevladne organizacije ne morejo v celoti prevzeti podpore starejšim v domačem okolju, saj so v tem trenutku same v poziciji, ko potrebujejo podporo. Predlogi bi zato morali iti v smeri urejanja organiziranega prostovoljskega dela, v okviru katerega bi morali zagotoviti sredstva za:
- kontinuirano usposabljanje in izobraževanje prostovoljcev,
- koordinatorja prostovoljcev,
- zavarovanje prostovoljcev,
- mentorsko vodenje in podporo prostovoljcem,
- povračilo stroškov, ki so nastali pri opravljanju prostovoljskega dela.
Pri opravljanju prostovoljskega dela bi morali izmeriti tudi t. i. ‘social impact’, vzpostaviti bi morali sistem merjenja učinkovitosti programov. Metodologije do neke mere sicer že obstajajo, morali pa bi jih nadgraditi in za izvajanje merjenja učinkov dela NVO zagotoviti dodatna finančna sredstva.
Sodelujoče organizacije so opozorile tudi na:
- podhranjenost s prostovoljci v njihovih organizacijah, zato je v tej smeri treba pripraviti ustrezne predloge;
- zagotavljanje ustrezne podpore neformalnim oskrbovalcem – v okviru dolgotrajne oskrbe ima neformalna oskrba že danes izjemno pomembno vlogo, zato je treba ustrezno podporo zagotoviti tudi neformalnim oskrbovalcem, kot je npr. skrajšan delovni čas, začasni izstop iz aktivne zaposlitve in kasnejša vrnitev na delovno mesto idr. NVO-ji opozarjajo, da opažajo izgorevanje in izčrpanost pri družinskih članih, zaznavajo stiske svojcev idr., zato jim je treba zagotoviti možnost počitka oz. katero koli drugo obliko pomoči. Iz terena med drugim že prihajajo pobude za izobraževanja svojcev o oskrbi starejših.
- Primere dobrih praks, ki so financirane projektno in se po končanem financiranju ne izvajajo več – podan je bil primer projekta Koncept varnega staranja, ki ga je izvajala Zveza društev upokojencev Slovenije, povezanega z informacijsko tehnologijo; po zaključku projekta le tega ni bilo mogoče prenesti v sistem, zato je primer dobre prakse z zaključkom projekta ugasnil. Če dobrih praks ne bomo tudi sistematično spremljali in po zaključku izvajanja tudi ustrezno sistemsko uredili, potem je malo možnosti za njihovo realizacijo.
- Nujnost priprave analize stanja na področju nevladnih organizacij v Sloveniji. Na podlagi analize bi lahko pripravili tudi primerne rešitve za nadaljnje delo.