Pri vzpostavljanju sistema dolgotrajne oskrbe je potrebno zasledovati čim boljše prepoznavanje potreb, hitro odzivanje nanje, zagotavljanje ustrezne kvalitete, vključevati različne izvajalce od formalnih (javnih in tudi zasebnih), nevladnih organizacij kot tudi neformalnih izvajalcev (svojce, sosede, prijatelje …) ter v povezovanju vseh povečevati sinergijske učinke pomoči.
Ker obstajajo v posameznih okoljih različni pogoji za urejanje področja dolgotrajne oskrbe, smo v mesecu aprilu in maju opravili tudi evalvacijo petih modelov zagotavljanja oskrbe za starejše v Sloveniji. V izbrane modele iz občin Kanal ob Soči, Koper, Celje, Maribor in Lovrenc na Pohorju so bili vključeni različni koordinatorji (dom starejših občanov, patronažna služba, služba pomoči na domu, občinska uprava), izvajalci (formalni in neformalni) in uporabniki. Analiza evalvacij bo znana sredi junija, z gotovostjo pa lahko trdimo, da bi bilo smiselno začeti z organizacijo tam, kjer že obstaja ustrezna pobuda in pripravljenost za izvajanje, same aktivnosti pa postopoma razvijati in širiti na potrebe ljudi in možnosti izvajalcev.
