15. junija teden se v Ženevi začenja 29. zasedanje Sveta za človekove pravice. Na zasedanju bo med drugimi predstavljeno in obravnavano tudi poročilo posebnega poročevalca za pravico do vsakogar do najvišjega dosegljivega standarda fizičnega in psihičnega zdravja, Dainiusa Pūrasa. V razpravi bo sodelovala tudi EU, posamezne članice pa se lahko odločijo sodelovati v razpravi v nacionalnem svojstvu in priporočijo posebnemu poročevalcu področja, v katera naj se usmeri v prihodnje.
Podpiramo pobudo, da Slovenija vzpostavi potrebo, da posebni poročevalec za pravico vsakogar do najvišjega doseljivega standarda fizičnega in psihičnega zdravja, svojo pozornost posveti tudi področju staranja in ga vključi v izbrane teme svojega delovanja. Svoje stališče podpiramo s sledečo izjavo:
Slovenija sodi med države, ki beležijo dolgo pričakovano življenjsko dobo, žal pa v enaki meri ne tudi pričakovana leta zdravega življenja. Leta 2008 so starejši od 65 let v Sloveniji predstavljali že skoraj petino celotnega prebivalstva, do leta 2060 pa naj bi najmanj toliko bila stara že več kot tretjina njenih prebivalcev. S hitro starajočim se prebivalstvom so, tudi zato, ker narašča delež zelo starih ljudi, povezani številni družbeni in politični izzivi, odziv na katere je predpogoj za gospodarsko uspešnost družbe in blaginjo. Z namenom izvajanja celovite socialne politike se je na pobudo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS (MDDDSZ) in Ministrstva za zdravje RS (MZ) vzpostavilo medresorsko sodelovanje na področju staranja, v okviru katerega so v pripravi različni dokumenti. V pripravi je tudi nova slovenska nacionalna strategija, ki bo odgovarjala na izzive demografskih sprememb v luči starajoče se družbe. Del strateških podlag zanjo bo oblikovan v projektu Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (AHA.SI), ki ga financira Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (DG EMPL) pri Evropski komisiji, sofinancirata pa ga MDDSZ in MZ. Namen projekta AHA.SI je namreč na področjih podaljšanega zaposlovanja in odloženega upokojevanja, priprav za aktivno in zdravo staranje za aktivno in zdravo starost ter podpore samostojnemu bivanju v domačem okolju ter dolgotrajne oskrbe in nege, pripraviti podlage za oblikovanje ukrepov, indikatorjev in priporočil za reforme. Pri njihovem nastajanju sodeluje veliko število relevantnih deležnikov iz različnh sektorjev, ki prispevajo k vključitvi raznolikih vidikov omenjenih področij in posledično večji možnosti implementacije predlaganih rešitev v slovenskem prostoru.