Svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, 15 junij

                                                                    Vir: Freepik

Svetovna zdravstvena organizacija zlorabo starejših oziroma nasilje nad starejšimi opredeljuje kot enkratno ali ponavljajoče se dejanje, ki povzroči veliko škodo oziroma stisko starejše osebe, zagrešijo pa ga pogosto svojci ali bližnji. Gre za kršenje temeljnih človekovih pravic in vključuje fizično, spolno, psihološko, čustveno, finančno oziroma materialno zlorabo in druga namerna ali nenamerna škodljiva ravnanja vse do zanemarjanja [2].

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja na naslednja dejstva:

• Vsaka šesta oseba na svetu starejša od 60 let je v zadnjem letu doživeal neko obliko zlorabe v svojem okolju.
• Zlorabe starejših so pogoste in hude v ustanovah, kot so domovi za ostarele in ustanove za dolgotrajno oskrbo. Kar dve tretjini  zaposlenih poroča, da so v preteklem letu zagrešili zlorabo.
• Zlorabljanje starejših se je med pandemijo COVID-19 povečalo.
• Zloraba starejših lahko povzroči resne telesne poškodbe in dolgoročne psihične posledice.
• Strokovnjaki predvidevajo, da se bo zloraba starejših še povečala, saj se številne države soočajo s hitrim staranjem prebivalstva.

• Svetovna populacija ljudi, starih 60 let in več, se bo več kot podvojila, z 900 milijonov leta 2015 na približno 2 milijardi leta 2050 [3].

V letu 2022 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila strategijo z naslovom Naslavljanje zlorab starejših: pet prednostnih nalog za desetletje zdravega staranja 2021 – 2030 (“Tackling abuse of older people: five priorities for the United Nations Decade of Healthy Ageing (‎2021–2030)‎” Strategija podaja pet prednostnih področij preprečevanja nasilja nad starejšimi in odzivanja nanj;

• boj proti starizmu;
• pridobivanje več in boljših podatkov o razširjenosti ter o dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih
• razvoj in  stopnjevanje stroškovno učinkovitih rešitev
• pripravai  vzorčnega  modela ukrepov, ki bo pokazal, da so  naložbe v preprečevanje nasilja nad starejšimi smotrne in
• zagotavljanje i sredstev za reševanje problema

Dokument je dostopen v angleškem jeziku na naslednji povezavi.

Živa Žerjal je v poročilu NIJZ aktivnosti na področju staranja v letu 2022 zapisala: “Primerov prijav nasilja oziroma zlorab nad starejšimi osebami je v Sloveniji izjemno malo ali pa jih sploh ni. Nekatere tuje raziskave kažejo, da vsaj 70 % primerov nasilja nad starejšimi osebami povzročijo družinski člani ali člani ožjega okolja starejše osebe, zato se nasilje nad to populacijo obravnava v okviru nasilja v družini. Kljub temu pa se nasilje nad starejšimi pojavlja tudi izven doma, v socialno varstvenih zavodih in v zdravstvenih ustanovah. Starejše osebe spadajo med bolj ranljive družbene skupine, saj so zaradi izključenosti iz družbenih virov, ki so pomembni za njihovo socialno in materialno varnost, velikokrat odmaknjeni na rob družbe. Pojavu nasilja pa so posebej izpostavljeni starejši, pri katerih so prisotni dejavniki tveganja, kot so nizki prejemki, slabo zdravstveno stanje posameznika, prisotnost demence, invalidnost ter posledično odvisnost od drugih oseb, duševne težave oseb, ki za njih skrbijo, osamljenost in podobno.”

                                                                Vir: Freepik

V nadaljevanju njenega poročila lahko beremo, da “Fizično in/ali psihično poseganje v osebnost starejšega človeka pomembno vpliva na posameznikovo produktivnost ter samostojnost, povzroča še dodatno osamljenost, predvsem pa znižuje kvaliteto življenja. S spreminjanjem demografske strukture prebivalstva, se tudi v Sloveniji hitro povečuje delež starejših od 65 let. Prav tako se podaljšuje tudi življenjska doba, kar pomeni, da je v naši družbi vse več oseb starih 80 let in več, ki so zaradi upada kognitivnih sposobnosti še toliko bolj ranljivi … v Sloveniji dočakajo daljšo starost ženske, kakor moški. So pa žal prav ženske, stare več kot 75 let, ki so socialno izolirane, osamljene in imajo nizko pokojnino, najbolj ogrožene za nasilje … če želimo preprečiti pojav nasilja pri starejših osebah, moramo o tem ozaveščati tako strokovno, kot širšo javnost ter jo informirati o pojavnih oblikah, možnostih ukrepanja ter oblikah pomoči žrtvi”.  

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je v okviru delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi pripravila obvstilo na svoji spletni strani z naslovom “Pomoč starejšim –žrtvam nasilja”.

Zapisano je: “Dolgo se o nasilju nad starejšimi ni govorilo, saj je šlo za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov, drugih sorodnikov ali pa s strani negovalcev, zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Strah, nemoč, sram preprečujejo, da bi o svoji stiski spregovorili z osebami ali organizacijami, ki jim lahko pomagajo. Bojijo se, da bi razkritje nasilja še povečalo njihovo ogroženost, odvisnost, jih pripeljalo v še večjo stisko.O pojavu nasilja nad starejšimi pa se v zadnjih letih vendarle več govori tako v strokovni kot v širši javnosti in medijih. Tudi Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi je v tej družbeni razpravi že od vsega začetka. Strokovno sodeluje z Zvezo društev upokojencev Slovenije, nevladnimi organizacijami in Sekcijo patronažne službe v Zbornici-Zvezi. Članice Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi so sodelovale na različnih posvetih na temo preprečevanja nasilja nad starejšimi v Državnem svetu, izobraževanjih, akcijah in javnih kampanjah za večje ozaveščanje o nasilju nad starejšimi v naši družbi”. Do njihovega celotnega prispevka dostopate preko naslednje povezave.

Izpostavljajo tudi slednje povezave:

• Nasilje nad starejšimi, Lešnik Mugnaioni, 2004
• Listina pravic starejših, Utrip, 2010
• Vloga zaposlenih v zdravstvu
• Strokovne smernice za obravnavo nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnsoti, MZ
• Pravilnik MZ o pravilih in postopkih pri obravnavi nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti

Svetovna zdravstvena organizaciai je objavila ugotovitev, da je bilo v preteklosti preizkušenih veliko strategij za preprečevanje in odzivanje na zlorabo starejših ljudi, vendar je dokazov o učinkovitosti večine teh intervencij trenutno malo. Strategije, ki veljajo za najbolj obetavne, vključujejo intervencije negovalcev, ki zagotavljajo storitve za razbremenitev bremena oskrbe; programe upravljanja denarja za starejše odrasle, ki so izpostavljeni finančnemu izkoriščanju; telefonske linije za pomoč in zavetišča za nujne primere; in multidisciplinarne ekipe, saj zahtevani odzivi pogosto posegajo v številne sisteme, vključno s kazenskim pravosodjem, zdravstvenim varstvom, duševnim zdravjem, storitvami za zaščito odraslih in dolgotrajno oskrbo. V nekaterih državah je zdravstveni sektor prevzel vodilno vlogo pri vzbujanju pozornosti javnosti glede zlorabe starejših ljudi, v drugih pa je vodilno vlogo prevzel sektor socialnega varstva. V svetu se premalo ve o zlorabi starejših in o tem, kako jo preprečiti, še posebej v državah v razvoju.

Pripravile: Andreja Mezinec, Monika Robnik Levart in Mojca Gabrijelčič

[1] Združeni narodni, svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi https://www.un.org/development/desa/ageing/world-elder-abuse-awareness-day.html

[2] SZO, https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/abuse-of-older-people

[3] SZO, https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/abuse-of-older-people