Mednarodni delovni posvet o naložbah na področju sociale in zdravja v Sloveniji

Vlaganje v socialo in zdravje danes pomeni ekonomsko učinkovitejšo družbo v prihodnje.

Brdo pri Kranju, 14. februar 2014 - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS (MDDSZ), Ministrstvo za zdravje RS (MZ) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) so organizirali mednarodni delovni posvet o naložbah na področju sociale in zdravja v Sloveniji. Poleg številnih domačih strokovnjakov so se posveta udeležili tudi predstavniki Evropske komisije,  Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in EuroHealthNet.

Posvet je potekal v duhu povezovanja in sodelovanja, saj je združil strokovnjake z različnih področji in sektorjev, ki so razpravljali o pomenu medsektorskega povezovanja za zdravje, blaginjo in kakovost življenja prebivalcev Slovenije. Evropska komisija poziva države članice k novim pristopom za razvoj socialnih in ekonomskih potencialov vseh posameznikov in k povečanem razumevanju nujnosti dobrih socialnih in javnozdravstvenih politik v ekonomsko uspešnih družbah. Pri tem je zasnovala Paket socialnih naložb (PSN), ki je prvi zametek celovite socialne politike Evropske unije. PSN poudarja pomen naložb na področjih, ki so ključnega pomena za sedanji in prihodnji razvoj družb: naložbe v otroke in mladino, naložbe za zmanjševanje brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti, naložbe v preprečevanje neenakosti v zdravju in pričakovani življenjski dobi ter naložbe v zdravo in aktivno staranje, in aktivni pristopi v socialni politiki, vključno z aktivacijo in možnostjo vseživljenjskega učenja posameznikov.
Državni  sekretar  MDDSZ  Dejan  Levanič  je  na posvetu poudaril, da se na ministrstvu   po  najboljših močeh skušajo odzivati na zaostreno socialno situacijo in tudi pri sprejemanju varčevalnih ukrepov, ki so nujni za konsolidacijo  proračuna, ščitijo pravice in položaj najbolj ranljivih kategorij prebivalstva, torej najbolj socialno in materialno ogroženih. »Vendar pa se zavedamo,  da  to ni dovolj in tudi dejstva, da samo s socialnimi  transferi in kurativnimi posegi tveganja revščine in socialne izključenosti  ne  moremo reševati, kaj šele preprečevati. Pomembno je tudi omogočiti  ljudem, da lahko razvijejo in uporabijo svoje potenciale in zmožnosti, da lahko zagotavljajo socialno varnost  in blaginjo sebi in svojim družinam, da lahko vplivajo na potek svojih življenj, in so socialno vključeni,« je poudaril Levanič in dodal: »Kljub krizi in omejitvam, ki jih ta prinaša, ali pa prav zaradi tega ne smemo delovati le kurativno  in  kratkoročno ter pozabljati na ukrepe, ki pomenijo vlaganje v ljudi in imajo bolj dolgoročne učinke. Prav tako ne smemo pozabiti na pomen preventivnega  delovanja,  ki na daljši rok dejansko pomeni oziroma pripomore k preprečevanju revščine in izključenosti.«
Podobno je v uvodnem govoru poudarila pomen zagotavljanja zdravstvene in socialne varnosti državna sekretarka na MZ Brigita Čokl: »Pričakovati je, da se bodo neenakosti v zdravju, ki so v Sloveniji še vedno relativno majhne, zaradi ekonomskih razmer in drugih vplivov na zdravje, povečevale. Dobro zdravje je za posameznika vrednota sama po sebi, je pa tudi predpogoj za socialni in ekonomski razvoj države. Naš cilj je  dolgo, zdravo in aktivno življenje. Tudi v Sloveniji veliko pozornosti, namenjamo vprašanju, kako nadgraditi ali reformirati sistem javnega zdravstva na način, da bi prebivalcem še naprej zagotavljali zdravstveno in socialno varnost v najširšem pomenu besede. Države odgovore prepoznavajo v krepitvi primarnega zdravstvenega varstva, uvajanju integrirane oskrbe, ki vodi v zmanjševanje nepotrebnih hospitalizacij in specialističnih storitev, zmanjševanju stroškov za zdravila, uvajanju ocenjevanja zdravstvenih tehnologij in uvajanju informacijske podpore.« Državna sekretarka je pojasnila, da je za Slovenijo poseben izziv vprašanje, kako zagotoviti boljšo povezanost izvajalcev zdravstvenih in socialnih storitev bližje uporabnikom. To še zlasti velja za storitve, ki so namenjene starejšim, bolnikom s terminalno boleznijo in bolnikom s težavami v duševnem zdravju, npr. dementnim. »Prepričana sem, da bo današnji posvet še ena dragocena priložnost za preverjanje že dogovorjenega in tudi za izboljšave v smislu novih idej in inovacij,« je zaključila.
Nanjo se je navezal namestnik generalnega direktorja za zdravje in varstvo potrošnikov pri Evropski komisiji Martin Seychell, ki je pojasnil, da se vse evropske države na področju zdravstva in sociale soočajo s podobnimi osnovnimi izzivi. "Nobena novost ni, da se prebivalstvo v Evropi stara. Delež Evropejcev, starih 65 let ali več, se je skoraj podvojilo, število ljudi, starejših od 80 let pa skoraj potrojilo. Zaznavamo porast kroničnih bolezni, večje povpraševanje po zdravstvenem varstvu in stroškovnih pritiskov novih tehnologij". Seychell je podaril, da je skupen cilj vseh evropskih držav zagotoviti blaginjo državljanom. Zdravje je po njegovih besedah naložba v prihodnost, ki prispeva k rasti in socialni koheziji ter lahko zagotovo postane gonilo gospodarskega okrevanja in dolgoročne blaginje. "Pred približno letom dni smo razvili pristop, ki v središče postavlja tri področja, naložbe v vzdržnost zdravstvenega sistema, vlaganje v zdravje ljudi in vlaganje v zdravstvo za zmanjšanje neenakosti. Vsaka država članica mora razviti svoj nabor reform, ki so prilagojene nacionalnim posebnostim," in dodal "partnerstvo na področju aktivnega in zdravega staranja je odličen primer povezovanja raziskav in  inovacij za reševanje družbenih izzivov staranja."

Evropska komisija podpira vrsto programov za zmanjšanje neenakosti v zdravju. Trenutno obstaja več kot tri tisoč interesnih skupin iz tristo vodilnih organizacij v EU, ki krepijo svoje aktivnosti na tem področju in lahko pridobijo finančna sredstva EU, med njimi tudi Slovenija. "Za celovit uspeh je potrebno resnično skupno prizadevanje - in ne dvomim, to srečanje bo prispevalo k temu. Naj vam zagotovim, da bo Evropska komisija storila vse, da bi spodbudila visoko kakovostno zdravstveno varstva," je zaključil.
Njegove besede je dopolnil Frizt Von Nordheim z Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, ki je povedal, da konsolidacija proračuna v perspektivi krize in staranja prebivalstva ne bi smela voditi do proporcionalnih posegov v proračun, ampak bi se morala še bolj poglobljeno osredotočiti na tri glavna področja. »Uspešnejšo in učinkovitejšo uporabo proračunov za zagotavljanje ustreznih življenjskih standardov ter boljših možnosti za razvoj ljudi, pripravo ljudi za soočanje s tveganimi življenjskimi situacijami in ne zgolj na »popravljanje« posledic teh tveganj ter krepitev zmogljivosti ljudi za sodelovanje v družbi in na trgu dela ter socialne naložbe za dobrobit in storitve ljudi, ki jim pomagajo skozi vse življenje, pri čemer je pomembno začeti vlagati dovolj zgodaj.«
Perspektivo pomena zdravega staranja je poudarila tudi dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ: »Nacionalni inštitut za javno zdravje bo v sodelovanju z različnimi partnerji s področja sociale in zdravja prevzel vodenje projekta AHA.si – Active and Healthy Ageing Strategy in Slovenia. Projekt se bo osredotočil na pripravo celovite strategije za aktivno in zdravo staranje v Sloveniji. Oblikovanje ukrepov, priporočil za reforme in indikatorjev bo temeljilo na treh področjih, in sicer na promociji zaposljivosti starejših in odločitvi za kasnejše upokojevanje, aktivnemu in zdravemu staranju ter pomoči pri neodvisnem življenju in dolgotrajni  oskrbi.«

 

Pridružite se nam

Pridružite se nam

 
Svoje predloge, ideje, komentarje, mnenja in stališča o vsebinah s področja aktivnega in zdravega staranja posredujte s pomočjo spodnjega obrazca.