Demografske projekcije

Umrljivost

V osnovni varianti demografskih projekcij EUROPOP2013, ki jo bomo uporabili tudi v naših simulacijah pokojninskih izdatkov, se predpostavlja nadaljnje podaljševanje življenjskega pričakovanja tako za ženske kot tudi (oz. še bolj) za moške. Ženskam naj bi se življenjsko pričakovanje ob rojstvu povišalo s 83,1 leta v letu 2013 na 85,4 v letu 2030 in nadalje na 88,9 v letu 2060. Za moške pa naj bi se povišalo s 77,2 v letu 2013 na 80,0 v letu 2030 in nadaljnje na 84,3 let v letu 2060. V obdobju od leta 2013 do 2060 naj bi se torej življenjsko pričakovanje ob rojstvu za ženske povišalo za 5,6 let, za moške pa za 7,2 let.

Pri tem se v zadnjih dveh desetletjih umrljivost v Sloveniji znižuje z bistveno hitrejšim tempom kot predpostavljajo prikazane ERUOPOP2013 projekcije za v prihodnje. Življenjsko pričakovanje se je tako v enem desetletju povišalo za 2,8 let za ženske in kar za 4,5 leta za moške; izračunano za oba spola skupaj se je tako v enem desetletju povečalo za 3,7 leta (s 76,6 v letu 2002 na 80,3 v letu 2012). Z drugimi besedami, v tem obdobju se je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu podaljševalo za skoraj 9 ur na dan.

Rodnost

Po drugi svetovni se je v Sloveniji letno rojevalo med 32 in 36 tisoč živorojenih otrok, nato pa je se je do začetka 1980 ih število živorojenih gibalo okrog 30 tisoč letno (glej Sliko 2). V naslednjih dveh desetletjih je rodnost močno upadla ter v letu 2003 upadla na vsega 17 tisoč živorojenih.

Slika 2: Gibanje števila živorojenih otrok v Sloveniji v obdobju 1955 2013

 
Vir: Statistični urad RS.

Podobno se je gibala tudi stopnja celotne rodnosti. Ta kazalec kaže število otrok, ki bi jih rodila ženska tekom svoje rodne dobe ob rodnosti po posameznih starostnih razredih iz proučevanega leta. Stopnja celotne rodnosti nam kaže, ali ob odsotnosti migracij rodnost zagotavlja obnavljanje prebivalstva na dolgi rok. Za obnavljanje prebivalstva bi morala ženska tekom svoje rodne dobe v razvitih državah roditi okrog 2,1 otroka. Gibanje števila živorojenih na žensko prikazujemo v Sliki 3. Kot lahko razberemo, je v letu 2003 stopnja celotne rodnosti znašala samo 1,2 otroka. To je bila takrat ena najnižjih vrednosti v svetu nasploh. V obdobju od leta 2003 do 2008 je porasla na 1,53 otroka na žensko in se nato ustalila na vrednostih med 1,5 in 1,6. Zadnji podatek, ki je na voljo, je za leto 2013 in znaša 1,55 otroka.

Slika 3: Gibanje stopnje celotne rodnosti (število otrok, ki jih ena ženska rodi tekom svoje rodne dobe ob rodnosti iz proučevanega leta) v Sloveniji v obdobju 1955 2013

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014.

V veliki meri se prikazano gibanje rodnosti lahko pojasni z odlaganjem rojstev v višjo starost žensk, ki ga prikazujemo v Sliki 4. Leta 1984 je bila povprečna starost matere ob rojstvu otroka 25,3 let, leta 2008 pa že 30,1 let. Povprečna starost mater ob porodu se je torej v tem obdobju 25 let povečevala v povprečju za 0,2 leta vsako leto. To pomeni, da se je v povprečju vsako leto rojevalo 20 % manj otrok, kot bi se jih sicer, saj je vsaka peta ženska rodnost odložila v eno leto višjo starost. Tako se je npr. v začetku 1990-ih let rojevalo 20 tisoč otrok letno namesto okrog 25 tisoč, kolikor bi se jih, če ne bi bilo odlaganja rojstev v višjo starost. Vsaka generacija mladih, ki sedaj vstopa na trg dela, je torej za okrog 20 % oziroma 5 tisoč oseb manjša, kot bi bila sicer – in to vsako leto! Zato bomo imeli iz tega naslova v prihodnjih desetletjih za okrog 25 krat po 5 tisoč, torej skupaj okrog 75 tisoč manj oseb v delovni starosti, kot bi jih imeli sicer. Ustrezno manjše bo tudi število žensk v rodni dobi, kar bo negativno vplivalo na število živorojenih otrok v prihodnih desetletjih.

Slika 4: Gibanje povprečne starosti ženske ob porodu v Sloveniji v obdobju 1955 2013

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014.

Če povzamemo, demografske posledice zelo nizke rodnosti, ki jo v Sloveniji beležimo v zadnjih dveh do treh desetletjih, so dalekosežne  - najprej nastopi neposredni učinek znižanja števila otrok zaradi nizke rodnosti kot take. Ko pa te maloštevilne generacije deklic dosežejo rodno dobo, pa sledi še negativni učinek na število živorojenih otrok preko nizkega števila žensk v rodni dobi. V Sliki 5, ki prikazuje projekcijo prebivalstva Slovenije za leto 2050, se to kaže kot nizko število prebivalcev v starosti okrog 50 let in tudi v starosti okrog 20 let.

Slika 5: Starostna struktura prebivalstva Slovenije na dan 1. 1. 2050  (srednja varianta projekcij EUROPOP2013)

Vir: Eurostat, 2014 (EUROPOP2013).

Z dodatnim zamikom 20 30 let pa se ustrezno zniža tudi število oseb na trgu dela, ko nižje število živorojenih oseb začne vstopati na trg dela. Negativni demografski učinki na trg dela in vzdržnost javnofinančnega sistema imajo torej lahko »izvor« v več kot pol stoletja oddaljeni preteklosti oziroma takratni nizki rodnosti.

Migracije

Od leta 1993 pa do leta 2006 so se v Sloveniji neto migracije gibale na ravni okrog 2500 oseb letno, kar pomeni, da se je vsako leto priselilo približno 2500 oseb več, kot se jih je odselilo. V letih 2007 do 2009 so neto priselitve znašale skoraj 15 tisoč neto priseljenih letno. Nato pa je ob nastopu krize v letu 2010 sledil močan upad, saj se je v obdobju 2010 2013 v povprečju neto priseljevalo samo še 700 oseb na leto. V vseh prvih treh četrtletjih leta 2014 so bile neto selitve celo rahlo negativne, kar pomeni, da se je iz Slovenije odselilo več oseb, kot pa se jih je v Slovenijo priselilo (SURS, 2015a, 2015b, 2015c).

V projekcijah prebivalstva EUROPOP2013 Eurostat predpostavlja, da se bo do leta 2060 vsako leto v Slovenijo priseljevalo od 4 do 6 tisoč prebivalcev več, kot pa se jih bo iz Slovenije odseljevalo (Slika 6).

Slika 6: Prikaz razlik v velikosti neto migracij glede na najnovejše projekcije Eurostata

Dejansko je toliko znašalo tudi povprečje za obdobje 1993 2009, to je 5 tisoč neto priseljenih letno, predvsem, kot omenjeno, na račun visokih neto priselitev v letih 2007 2009. Ker pa so vrednosti v zadnjih nekaj letih bistveno nižje, se postavlja vprašanje, ali bo Slovenija v prihodnje res uspela privabljati tolikšno število neto priseljenih vsako leto - predpostavka o neto selitvah ima pomemben vpliv na število in starostno strukturo prebivalstva. Če predpostavljenega neto priseljevanja v Slovenijo v prihodnje ne bi bilo, bi bilo staranje prebivalstva bistveno bolj intenzivno. Hkrati se izkaže, da ima pomemben vpliv na rezultate tudi različna predpostavka o neto migracijah v prihodnjih dveh desetletjih – v najnovejših projekcijah EUROPOP2013 je namreč predpostavka bistveno različna kot v prejšnjih projekcijah EUROPOP2010.

Gibanje števila prebivalstva

V Tabeli 2 zbirno prikazujemo gibanje števila prebivalstva po posameznih starostnih skupinah, ki so aktualne z ekonomskega vidika: a) mladi v starosti 0-19 let, ki v razvitih državah praviloma še ne delajo, b) delovni kontingent v starosti 20-64 let, od katerih je večina delovno aktivnih, in c) starejši v starosti 65+, ki praviloma več ne delajo, saj so že upokojeni. Medtem ko Tabela 1 prikazuje gibanje v izbranih letih, je v Sliki 5 prikazano gibanje deležev tudi za vsa vmesna leta v obdobju 1980 2060.

Tabela 2: Število prebivalstva Slovenije po posameznih starostnih skupinah; dejanske vrednosti 1980 2013 in projekcije za obdobje 2014 2060 (srednja varianta projekcij EUROPOP2013)

   Vir: SURS, 2014, Eurostat, 2014.

Kot je prikazano v Tabeli 2, bo število prebivalstva tekom obdobja projekcij nekoliko poraslo, do leta 2060 pa upadlo nazaj na približno isto raven, kot je bilo v letu 2013. Glede gibanja števila prebivalstva Eurostatove projekcije napovedujejo torej zgolj minimalne spremembe.

Velike spremembe pa se obetajo v starostni strukturi prebivalstva, in sicer glede deleža prebivalstva v delovni starosti (20 64 let) in deleža starejših (starih 65 let in več). V letu 2013 so prebivalci v delovni starosti predstavljali slabi dve tretjini (63,4 %) vseh prebivalcev, ta delež pa naj bi se do leta 2050 zmanjšal na zgolj okrog eno polovico (50,5 %) vseh prebivalcev in se na tej ravni ustalil. Na drugi strani pa naj bi se delež starejših (stari 65+) povišal s 17,3 % v letu 2013 na kar 29,9 % vseh prebivalcev v letu 2050 in se nato na tej ravni ustalil. Delež starejših prebivalcev se bo torej v prihodnjih 35 letih skoraj podvojil.

Slika 5: Delež prebivalstva Slovenije po posameznih starostnih skupinah; dejanske vrednosti 1980 2013 in projekcije za obdobje 2014 2060 (srednja varianta projekcij EUROPOP2013)