Predupokojitvene aktivnosti so tiste, s katerimi delavec (tudi nezaposleni) pridobi ustrezna znanja za planiranje tretje življenjske kariere, obenem pa je potrebno na družbeni ravni ustvarjati pogoje za izvajanje predupokojitvenih aktivnosti in tudi pogoje za uspešen prehod v pokoj in prilagoditev življenja. Odogvorili smo na nekaj ključnih prašanj o predupokojitvenih aktivnostih, o ustreznih pristopih ter o temeljih za oblikovanje strategije.
Predupokojitvene aktivnosti so tiste, s katerimi delavec (tudi nezaposleni) pridobi ustrezna znanja za planiranje tretje življenjske kariere, obenem pa je potrebno na družbeni ravni ustvarjati pogoje za izvajanje predupokojitvenih aktivnosti in tudi pogoje za uspešen prehod v pokoj in prilagoditev življenja. Odogvorili smo na nekaj ključnih prašanj o predupokojitvenih aktivnostih, o ustreznih pristopih ter o temeljih za oblikovanje strategije.
Kakšno spremembo za posameznika pomeni upokojitev?
Upokojitev je zagotovo ena izmed največjih življenjskih sprememb, od posameznika pa je seveda odvisno, kako jo doživlja. Ljudje se morajo po tem, ko prenehajo z delom, navaditi na novo življenjsko obdobje »absolutne« svobode. Po prvih mesecih »upokojitvene evforjie«, ki so po navedbah raziskovalcev lahko videti kot nekakšni »medeni tedni«, lahko nastopi obdobje praznine in dolgočasja, ki ga je potrebno zapolniti. Telo začne kazati bolj izrazite znake staranja, od posameznika se oddaljijo otroci, izgublja prijatelje, zaveda se svojega izginjajočega se družbenega statusa. Možno je, da na tako velikem razpotju posameznik začne kazati simptome depresije, zato je zelo pomembno, da se ne ozira v preteklost in da se namesto tega zelo jasno osredotoči na prihodnost. Koristi mu, da si zelo natanko strukturira svoj čas in načrtuje vsakdanjik. Starejše je potrebno spodbuditi k boljšemu zavedanju o lastnih močeh in kompetentnosti. V kolikor njihova življenja krojijo tradicionalne podobe in stereotipi o staranju in upokojitvi, težko najdejo svoje cilje in edinstvene poti do njih, novega življenjskega obdobja pa ne doživljajo kot smiselnega in izpolnjujočega. Ljudem je potrebno v ključnih trenutkih omogočiti dostop do verodostojnih in razumljivih informacij. Pri načrtovanju zaključevanja redne in polne zaposlitve in posledično manj stresnemu obdobju po tem, jih lahko usmerjajo že delodajalci. Predupokojitvena svetovanja in treningi v zvezi z identiteto in medosebnimi odnosi, zdravim in aktivnim življenjskim slogom, upravljanjem z denarjem in nepremičninami … naj bi ljudem predstavljala navdih, da se bolje ali pa sploh zavejo svojih potencialov za telesno, socialno in mentalno blagostanje tekom celotnega življenja in da dejavno prispevajo k družbi, v kateri živijo. Predupokojitveni seminarji sicer niso popoln odgovor na demografske izzive družbe, predstavljajo pa pomembno bližnjico do zdravega staranja.
Ali so v Sloveniji ljudje na prehodu iz zaposlitve v upokojitev deležni podpore?
Podobno kot v drugih državah Evropske zveze, tudi v Sloveniji obstajajo določena usposabljanja, katerih namen je posamezniku pomagati v prizadevanjih, da vzdržuje svojo telesno, duševno in poklicno kondicijo, pa tudi svojo socialno mrežo, nadaljnjo strokovno aktivnost ter medgeneracijsko sodelovanje in prostovoljsko delo. V Sloveniji predupojitveno izobraževanje ni pravica iz dela kot na primer, v Franciji ali Belgiji in zato za delodajalca izvajanje tovrstnih izobraževanj ni obvezujoče. So pa tovrstna usposabljanja dragoceni primeri dobrih praks, za katere si želimo, da bi na podlagi predlaganih strateških usmeritev v prihodnje prerasli v sistemske ukrepe. Prvi programi preupokojitvenega izobraževanja so pri nas nastali na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje že leta 1986. Predupokojitvene aktivnosti potekajo tudi v okviru Ministrstva za obrambo RS in Slovenske vojske, kjer svojim pripadnikom že 10 let nudijo informativni dan, da se seznanijo s postopkom upokojitve, ter celotedenski rezidenčni seminar zanje in za njihove svojce. Upravna akademija pri Ministrstvu za javno upravo vsako leto za javne uslužbence s področja državne uprave, lokalne samouprave in področnih javnih služb, priredi po dva enodnevna predupokojitvena seminarja v sodelovanju z inštitutom Emonicum, ki izobraževanje vsebinsko zasnuje in izvede. Inštitut Antona Trstenjaka je razvil projekt Mrežo medgeneracijskih programov za kakovostno staranje, v okviru katere so leta 2007 pričeli izvajati sedemindvajset programov v podporo starejših in sožitja med generacijami. Med drugim ponujajo tečaje za kakovostno življenje po upokojitvi, namenjene ljudem, ki se pripravljajo na upokojitev ali pa so že upokojeni. V letu 2014 je z izvajanjem izobraževanj, posvečenim ljudem v tretjem življenjskem obdobju, začel Zavod Uršulinka skupaj z Zdravstvenim zavodom Furlan in rekreacijskim centrom Inspiria Izola. Letos pa so pilotne predupokojitvene delavnice, namenjene starejšim brezposelnim pripravili še na Zavodu za zaposlovanje.
Katere aktivnosti v okviru projekta AHA.SI izvajate na področju predupokojitvenih aktivnosti?
Na področju predupokojitvenih aktivnosti smo v okviru DS 4 projekta AHA.SI do sedaj napravili pregled domačih in tujih dobrih praks (predvsem Avstrija, Nemčija, Združeno Kraljestvo, zbiranje prikaza za Nizozemsko in Finsko je še v teku ). Poleg tega smo izvedli serijo posvetovalnih srečanj z deležniki in z njimi tudi zasnovali predlog logičnega okvira za pripravo ukrepa, ki ga sestavljajo možna zakonodajna podlaga, konkretna izvedba z organizacijskim vidikom in naborom možnih tem, vključenih v predupokojitvena izobraževanja ter mrežo organizacij, ki bodočim upokojencem omogočajo vključenost v okolje na lokalni ravni. Ministrstvo za obrambo je ena redkih inštitucij v Sloveniji, ki sploh omogoča pripravo za upokojitev in edina, ki jo ponuja v obliki celotedenskega seminarja, ki se ga njihovi bodoči upokojenci lahko udeležijo skupaj s svojci. Zato je projektna skupina AHA.SI spremljala omenjene aktivnosti in z več anketnimi vprašalniki, na katere so odgovarjali udeleženci informativnega dne in predupokojitvenega seminarja MORS 2015 ter vsi nekdanji pripadniki SV in drugi že upokojeni uslužbenci MORS, ki so imeli možnost obiska omenjenega seminarja v zadnjih desetih letih, zbrala njihove izkušnje in ovrednotila priprave na pokoj pri MORS.
Upokojitev za posameznika predstavlja zelo veliko spremembo v njegovem življenju, v Sloveniji pa nimamo sistemske podpore, da bi se posameznik na upokojitev lahko čim bolje pripravil.
V okviru projekta AHA.SI smo na področju priprav za aktivno in zdravo starost napravili pregled predupokojitvenih praks doma in v tujini, izvedli sklop posvetovalnih srečanj z deležniki, izvedli anketo o zdravem in aktivnem staranju na delovnem mestu med tajnicami, in ovrednotili predupokojitveni seminar MORS.
Odgovarjala je mag. Nina Scagnetti, Nacionalni inštitut za javno zdravje.