Poškodbe so v Sloveniji na tretjem mestu po vzroku smrti, zato je njihovo družbeno in ekonomsko breme izjemno veliko. Če je bila zaradi prezgodnje umrljivosti še pred časom velika pozornost usmerjena predvsem otrokom in mlajšim odraslim, postajajo v zadnjem času vedno večji javnozdravstveni izziv tudi poškodbe starejših. Standardizirane stopnje umrljivosti so v Sloveniji kljub znatnemu padcu v zadnjem desetletju (na 100.000 prebivalcev s 70,1 v letu 2001 na 56,3 v letu 2010), še vedno znatno višje od povprečja EU-27, ki je 36,5 v letu 2010. Vodilni vzroki smrti zaradi poškodb so padci, samomori in prometne nesreče. Še pred desetletji so bile v Sloveniji prometne nezgode najpogostejši vzrok umrljivosti, sedaj pa zaradi staranja prebivalstva prihajajo v ospredje padci. Padci so tudi med vodilnimi vzroki hospitalizacij zaradi poškodb. Četrtina od okoli 30.000 ljudi, ki se letno zdravijo v bolnišnicah zaradi poškodb, je starejša od 64 let, med njimi se že vsak drugi starejši poškodovanec zdravi v bolnišnicah zaradi posledic padcev. Ob staranju prebivalstva se bo problematika poškodb zaradi padcev povečevala, kar bo vplivalo na rast finančnih stroškov – zlasti stroškov bolnišničnega zdravljenja, povečevala pa se bo tudi potreba po rehabilitaciji in oskrbi starejših ljudi v različnih ustanovah. Podatki kažejo, da bo potrebno ustrezne preventivne aktivnosti posvetiti problematiki padcev med starejšim prebivalstvom.*
Preventiva padcev med starejšimi je spričo naglega povečevanja njihovega demografskega deleža in še posebej hitrega naraščanja najstarejše skupine postala ena ključnih prioritet Svetovne zdravstvene organizacije in Evropske komisije. Ker se slovenska družba stara hitreje od povprečja, je problematika padcev še bolj v ospredju, čeprav ji ne zdravstvena, ne socialna politika doslej nista posvečali dovolj pozornosti. Izkušnje razvitih držav kažejo, da je s preprostimi preventivnimi ukrepi padce med starejšimi mogoče znižati do 40 %. Starejši Slovenci ne živijo kaj dosti drugače od svojih vrstnikov v razvitejših državah, kar posredno nakazuje velike neizkoriščene preventivne možnosti. Na področju preventive padcev je namen projekta AHA.SI Slovenijo približati državam, ki imajo dober pregled nad njihovo razširjenostjo in pojavnostjo in ki na podlagi objektivnih kazalnikov načrtujejo preventivne ukrepe, katerih učinek je prav tako mogoče objektivno ocenjevati.
Aktivnosti za preventivo padcev
V Sloveniji ni veliko organiziranih aktivnosti za preventivo padcev.
Posredno lahko kot dobro preventivno prakso v zvezi s padci naštejemo redno razgibavanje stanovalcev po domovih starejših občanov, ki jih vodijo strokovno usposobljeni kadri. Razgibavanje med stanovalci je prostovoljno, analiz, ki bi z objektivnimi kazalniki primerjale pojavnost padcev med tistimi stanovalci, ki se udeležujejo razgibavanj in tistimi, ki se ne, nimamo.
Ker je osnova vsake preventive padcev med starejšimi vzdrževanje moči, okretnosti in ravnotežja, lahko - spet posredno – kot preventivo padcev smatramo vse aktivnosti, ki imajo pozitiven učinek na vsa tri področja. Pri tem pa je treba biti previden. Preveč intenzivna vadba je med starejšimi povezana z več in hujšimi padci, fizična nerazgibanost prav tako. Kako najti pravo mero za vsakega posameznika in za posamezna starostna obdobja, so vprašanja, na katera lahko odgovorijo le usposobljeni strokovnjaki, ki jih je potrebno identificirati in vključiti v načrtovanje preventivnih aktivnosti.
* Strateški razvojni program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za obdobje od 2014 do 2019, Ljubljana, junij 2014, str. 11